Oblika pogonske verige je v prvi vrsti določena z njeno konstrukcijsko zasnovo in konfiguracijo njenih členov; različne vrste verig kažejo izrazite razlike v videzu in strukturi. Običajne pogonske verige imajo običajno strukturo neprekinjene zanke, sestavljeno iz medsebojno povezanih členov,-ki jih povezujejo komponente, kot so zatiči in puše-, ki zagotavljajo prilagodljivost. Med delovanjem se veriga upogne vzdolž profila zob verižnika za prenos moči.
Standardne valjčne verige imajo na splošno enakomerno strukturo sklenjene{0}}zanke s tesno razporejenimi členi; sestavljeni so iz zunanjih povezovalnih plošč, ki povezujejo sklop, z notranjimi pušami in valji, ki zagotavljajo učinkovito zajetje z zobmi verižnika. Odvisno od-nosilnosti in zahtev uporabe so valjčne verige lahko zasnovane kot eno-, dvojno- ali več-konfiguracije; povečanje števila pramenov poveča celotno širino in nosilnost verige-. V nasprotju s tem tihe verige (ali verige z obrnjenimi-zobi) uporabljajo členke-v obliki zoba, kar ima za posledico bolj gladko delovanje pri zaskočenju z zobniki ter bolj urejen in kompakten videz v primerjavi s standardnimi valjčnimi verigami.
Pogonske verige, zasnovane za posebne aplikacije, imajo tudi različne strukturne oblike. Listne verige so na primer običajno sestavljene iz zloženih plasti povezovalnih plošč, ki tvorijo ravno, traku-podobno strukturo, zasnovano predvsem tako, da prenese visoke natezne obremenitve; medtem pa transportne verige pogosto vključujejo dodatne plošče, valje ali priključke za lažji transport in pozicioniranje materiala. Končno je treba obliko in zasnovo pogonske verige izbrati glede na način prenosa, zahteve glede obremenitve in delovnega okolja, da zagotovimo stabilnost in zanesljivost opreme.